Življenje odvetnika je polno presenečenj. Še posebej na Poljskem, zlasti v zadnjih letih. Težko je napovedati, ali ne bo zakonodajalec pravil, ki veljajo danes, jutri ali pojutrišnjem, vrgel na smetišče zgodovine. To velja tako za velika vprašanja, recimo temu sistemska, kot tudi za manjša, pomembna le za posamezne panoge ali naročnike. Kot so rekli že Rimljani – pravičnost je stalen in nespremenljiv pripravljenost dati, kar komu pripada. Kljub temu pa poljski zakonodajalec, ki nenehno spreminja predpise, daje prednost maksimi pred rimsko pravno mislijo panta rhei vse teče...
Kot da to ne bi bilo dovolj, ima lahko zelo podobna, skoraj enaka določba, ki izraža univerzalno in - na videz - edino smiselno pravilo, v enem aktu drugačen pomen kot v drugem. Primer takšne situacije je čl. 84 § 1 kodeksa ravnanja administracija in čl. 278 § 1 kodeksa ravnanja civilno. Ne da bi se spuščali v slogovne razlike, je njegova vsebina poenostavljeno naslednja: če je za ugotavljanje določene okoliščine potrebno posebno znanje, ki presega raven splošnega znanja, naj se sodišče ali upravni organ posvetuje z izvedencem. Zdi se očitno posledica, da mora biti vsebina izvedenskega mnenja zavezujoča za laika, ki ga naroči. Ampak ali ste prepričani?
Medtem ko v pravdnem postopku velja, da sodišče izvedenskemu mnenju ne more "ne verjeti" (za radovedneže - glej citirano sodno prakso pod zapisom), pa v upravnem postopku to ni tako očitno. Kot je navedlo Vrhovno upravno sodišče v sodbi z dne 17. julija 2020, opr. št. akt II OSK 2979/18, če se organ ne strinja z ugotovitvami mnenja, naj se sklicuje na ugotovitve inštituta in pojasni, zakaj zanj niso sprejemljive, ali pa prizna dokaze iz izvedenskega mnenja, da razjasni morebitne dvome. Iz navedenega izhaja, da če se organ iz nekega razloga ne strinja z mnenjem zavoda, je dovolj, da v odločbi obrazloži, zakaj meni drugače. Vrhovno upravno sodišče gre v isto smer, le »več« v sodbi z dne 17. julija 2020 opr. II OSK 448/20, kjer sodišče neposredno navaja, da organ ni vezan izvedenskemu mnenju, kar pomeni, da pri ocenjevanju ga lahko tako oceni za točnega, kot ga diskvalificira in sprejme drugačno mnenje – lastno, na podlagi znanosti ali izkušenj.
Da bi bilo bolj zanimivo, isto sodišče v svoji sodbi z dne 4. novembra 2021, št. Zakon II OSK 462/21 poudarja še eno razliko v zvezi s civilnimi postopki. Kot navaja sodišče, izvedensko mnenje ni edini način za ugotavljanje dejstev, kadar ta naloga zahteva posebno znanje. V takem primeru lahko upravni organ za razliko od splošnega sodišča svojo odločitev opre na druge dokaze.
Če povzamemo, organ:
– mu ni treba sprejeti dokaza iz izvedenskega mnenja, tudi kadar je za rešitev zadeve potrebno strokovno in strokovno znanje,
– če takšne dokaze dovoli, mu ni treba na njih opreti svoje odločitve – z izvedencem se lahko poljubno prereka, udobno nameščen v fotelju za pisalno mizo.
Vprašanje, zakaj je zakonodajalec javnemu uslužbencu pustil veliko več svobode kot sodniku, puščam brez odgovora.
Primeri odločitev:
- Sodba Vrhovnega sodišča z dne 20. aprila 2022, opr. I NSNc 45/20: »Sodišče krši 3. čl. 233 § 1 zakonika o pravdnem postopku, ki se na področju, ki zahteva posebne informacije, prereka z izvedenskimi zaključki, ne da bi dopolnil stališča izvedencev, ki so izdali drugačna mnenja, ali brez posvetovanja z drugim izvedencem. Kadar zadeva zahteva posebne podatke, sodišče ne more odločati proti mnenju izvedencev.«
- Sodba pritožbenega sodišča v Szczecinu z dne 3. marca 2022, št. akt I ACa 819/21: "Mnenja, ki podaja ocene z uporabo posebnih informacij, sodišče ne more presojati v sloju, ki se nanaša na predstavljena znanstvena stališča ali strokovno znanje, tudi če imajo člani razsodne komisije to znanje."
- Sodba pritožbenega sodišča v Białystoku z dne 28. februarja 2019, št. I ACa 49/18: »Dokaz iz izvedenskega mnenja v sodnem postopku je edini način pridobitve posebnih podatkov, potrebnih za reševanje, in ga ni mogoče nadomestiti z drugo dokazno dejavnostjo. Torej omajanje dokazne vrednosti mnenja z dvomom o posebnih informacijah, na katere se izvedenci sklicujejo, ali nadaljnji sklepi iz takega mnenja, ki temeljijo na tovrstnih informacijah, zaradi vsebine 2. čl. 278 § 1 zakonika o civilnem postopku se lahko izvede samo z pridobitvijo dokazov iz dopolnilnega mnenja istih izvedencev ali iz mnenja drugega izvedenca.«
- Sodba Vrhovnega sodišča z dne 13. septembra 2016, opr. act I UK 344/15: "V nobenem primeru se izvedenskega mnenja, ki ni prepričalo sodišča, ne more preveriti, še posebej pa izločiti, brez uporabe strokovnega znanja."
- Sodba Vrhovnega sodišča z dne 31. januarja 2008, št. št. II CSK 408/07: »Posebni podatki sodišča, četudi so povezani s sklicevanjem na relevantno literaturo, ne morejo biti podlaga za priznanje izvedenskega mnenja za zmotno in na podlagi teh podatkov utemeljiti odločitev. Sodišče pri presoji mnenj medicinskih izvedencev ne sme zavzeti drugačnega stališča, kot je izraženo v mnenju, ki temelji na lastni presoji dejanskega stanja. Drugačna ugotovitev se lahko sprejme le na podlagi drugega mnenja, če je bolj prepričljivo in celovito predstavi vprašanje, ki vzbuja dvome.«
Ta vnos vsebuje splošne informacije o obravnavanem pravnem vprašanju. Ne predstavlja pravnega nasveta ali rešitve določenega primera ali pravnega problema. Zaradi edinstvenosti posameznega dejanskega stanja in spremenljivosti pravnega statusa priporočamo, da se za pravno svetovanje obrnete na našo odvetniško družbo.