1. Splošne informacije.
25. septembra 2024 začne veljati del določb Zakona z dne 14. junija 2024 o zaščiti žvižgačev (Ur. l. 2024, točka 928) (v nadaljevanju: "dejanje»«), izvajanje Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, z dne 23. oktobra 2019 (UL EU št. 305, str. 17). Zaradi kompleksnosti predpisov in njihove obsežnosti se bo članek omejil na najpomembnejše informacije, ki so pomembne za podjetnike v smislu predpisov, ki začnejo veljati z zgoraj navedenim datumom, zato se bodo naši komentarji nanašali le na t.j. klical interna poročila.
Iz organizacijskih razlogov je potrebno pojasniti osnovne pojme, ki so posebej opredeljeni v zakonu. Prvi je "interno poročilo", ki na podlagi 2. čl. 2 točki 16. člena zakona pomeni ustno ali pisno sporočilo pravni osebi o kršitvi zakona. "Pravna oseba" je zasebna ali javna oseba, medtem ko pojem zasebnika - kar je pomembno za podjetnike - razumemo kot fizično osebo, ki opravlja dejavnost, pravno osebo (tj. med drugim družbe z omejeno odgovornostjo, enostavne skupne -delniške družbe in delniške družbe) ali subjekt organizacijski subjekt brez pravne osebnosti, ki ima z zakonom priznano pravno sposobnost (vključno s splošnimi družbami, poklicnimi družbami, komanditnimi družbami, komanditnimi delniškimi družbami), ali delodajalec, če so ne javnih subjektov.
Uvodoma opozorimo, da obveznost izvajanja postopka notranjega poročanja do 25. septembra 2024 velja za pravne osebe, za katere je na dan 1. januar ali 1. julij posameznega leta najmanj 50 ljudi. Določbe zakona jasno določajo, da navedena omejitev vključuje zaposlene za polni delovni čas oziroma osebe, ki opravljajo delo za plačilo na podlagi, ki ni delovno razmerje, ne glede na podlago zaposlitve. To pomeni, da do zgoraj navedenega Omejitev na 50 oseb bo načeloma vključevala tudi osebe, ki za delodajalca opravljajo delo po civilnopravnih pogodbah, kot so kooperacijska pogodba, mandatna pogodba ali pogodba o določenem delu.
Velja tudi poudariti, da so kršitve zakonodaje, ki jih lahko prijavijo žvižgači po določbah zakona, taksativno naštete v 2. čl. 3 zakona in med drugim vključujejo takšne kršitve, kot so: glede korupcije, varnosti izdelkov, varstva okolja, javnega zdravja, javnih naročil, storitev, izdelkov in finančnih trgov. Zato interni prijavni postopek ne bo zajel vsake prijave, temveč le tiste, ki jih lahko označimo kot kršitev zakonodaje, zajeto v zakonskem katalogu. Zato prijavitelj ne bo vedno pridobil statusa žvižgača in bo zajeto z varstvom, ki ga določajo določbe zakona.
2. Postopek internega poročanja.
25. člen 1. člena zakona določa minimalne zahteve in vsebino, ki jo mora vsebovati obvezen postopek za izvedbo interna poročila. Posebej je treba opozoriti, da mora podjetnik določiti notranjo organizacijsko enoto oziroma osebo v organizacijski strukturi, pooblaščeno za sprejemanje internih obvestil. Zakonodajalec dopušča tudi prenos te dejavnosti na zunanjega subjekta. V postopku notranjega poročanja morajo biti podrobno opredeljeni tudi načini posredovanja notranjih poročil, ki so lahko ustna ali pisna. V postopku ni treba predvideti obeh metod.
Ustne pripombe se lahko izvede po telefonu ali preko elektronskih komunikacijskih sredstev. Ustno prijavo je treba dokumentirati s soglasjem prijavitelja nepravilnosti. Dokumentacija je lahko v obliki posnetka pogovora ali popolnega in natančnega prepisa pogovora. Poročila preko neposnete linije je treba potrditi v obliki poročila o pogovoru. Poleg tega se lahko ustna prijava na zahtevo prijavitelja poda na osebnem sestanku, ki mora biti opravljen v 14 dneh od dneva prejema zahteve o prijavi. Poročila na sestanku je treba tudi dokumentirati s snemanjem pogovora ali pripravo zapisnika sestanka.
Pri pisnih prijavah določbe zakona predvidevajo le možnost prijave v papirni ali elektronski obliki. V skladu s predpisi je v praksi tovrstna poročila mogoče izvesti na primer s pošiljanjem elektronske pošte na namenski elektronski naslov. Vlogo v papirni obliki je mogoče oddati na primer tako, da dokument, ki vsebuje vlogo, odvržete v škatlo na delovnem mestu, ki je posebej postavljena za ta namen. Predpisi v zvezi s tem puščajo nekaj svobode, vendar je pomembno vedeti, da mora način poročanja, določen v posamezni organizaciji, izpolnjevati zakonske zahteve, zlasti tiste, ki nepooblaščenim osebam onemogočajo ugotovitev identitete prijavitelja nepravilnosti.
Zasebna oseba naj imenuje organizacijsko enoto ali pooblaščeno osebo sprejeti nadaljnje ukrepe. V tem primeru zunanjega subjekta ni mogoče imenovati. Dopustno je tudi, da je oseba ali organizacijska enota, pooblaščena za nadaljnje ukrepanje, ista oseba ali organizacijska enota, pooblaščena za sprejemanje internih poročil, če ta oseba ali organizacijska enota zagotavlja nepristranskost.
Poudariti je treba, da je v skladu z veljavnim besedilom pravilnika oz. postopku ni treba zagotoviti anonimne prijave, in to je le možnost za delodajalca. Vendar pa je nujno, da v skladu s čl. 8 razdelek 1. člena zakona žvižgačevi osebni podatki, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti njegovo identiteto, niso bili predmet posredovanja nepooblaščenim osebam, razen če žvižgač oziroma prijavitelj kršitve privoli v razkritje teh podatkov.
Nadaljnje ukrepanje pomeni vsako dejanje, ki se izvede za razjasnitev veljavnosti prijave in preprečitev kršitve pravice, ki je predmet prijave.
3. Zaščita žvižgačev.
Pomemben element zakona je mehanizem zaščite žvižgačev. Zakon v 11. členu izrecno določa prepoved povračilnih ukrepov zoper prijavitelje nepravilnosti. Zaščita žvižgačev se lahko razlikuje glede na ali je žvižgač zaposleni ali druga oseba. Nesprejemljivo je med drugim zavrnitev sklenitve delovnega razmerja z žvižgačem, odpoved ali prenehanje delovnega razmerja, znižanje višine plačila ipd. Podroben seznam prepovedanih dejavnosti določa 2. čl. 12 razdelek 1. člena zakona. Hkrati je žvižgač v primeru povračilnega ukrepa upravičen zahtevati odškodnino v višini, ki ni nižja od povprečne mesečne plače v državnem gospodarstvu v preteklem letu.
Poleg tega je kazensko odgovoren tisti, ki zato, da bi drugemu preprečil prijavo, to prepreči ali bistveno ovira. Kazensko se kaznuje tudi povračilno ukrepanje zoper prijavitelja in razkritje identitete prijavitelja v nasprotju z določbami zakona.
Opozoriti je treba, da zakon določa tudi: zaščita za pomočnike pri vložitvi poročila in osebe, povezane z žvižgačem. Zakon zato razširja seznam varovanih oseb pred povračilnimi dejanji na osebe, ki bi lahko bile deležne takšnih dejanj v zvezi z ukrepi prijave kršitve, prijaviteljeve sodelavce in prijaviteljeve bližnje osebe, med drugim: člani njegove družine.
4. Končne pripombe.
Kot je navedeno na začetku, začnejo določbe zakona o obveznosti izvajanja postopka notranjega poročanja veljati 25. septembra 2024. Neizvedba postopka ali izvedba postopka, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev, je po 2. čl. . 58 zakona, se kaznuje z globo. Določba 3. čl. 58. člen zakona glede tega ni natančen in v tem trenutku ni povsem jasno, kako ga bodo razlagali ustrezni organi državne uprave in običajna sodišča. Znesek globe, predviden v določbah delovnega zakonika, je omejen na 45.000,00 PLN. Po drugi strani pa lahko globa, ki jo predvideva kazenski zakonik, znaša do enega milijona zlotov.
Če postopek interne prijave ni izveden, ni izključeno, da bi bila taka neizvedba zanimiva za Državni inšpektorat za delo.
K temu, kako bo ta zakon deloval v praksi, se bomo zagotovo še vrnili.
avtor:
Maciej Oczkowski – odvetnik
Ta vnos vsebuje splošne informacije o obravnavanem pravnem vprašanju. Ne predstavlja pravnega nasveta ali rešitve konkretnega primera ali pravnega problema. Zaradi edinstvenosti posameznega dejanskega stanja in spremenljivosti pravnega statusa priporočamo, da pravno svetovanje poiščete v naši odvetniški pisarni.